Najprej je bila violina.

Potem je bil gib.

Na koncu se je pridružil glas.

Zdaj ne morejo več en brez drugega. Glas odpira nove prostore in pokrajine violini, gib dodaja glasu moč in pogum, skupaj ustvarjamo edinstven zvok.

Takšna glasba postane zame nov način komunikacije.

Tako akustična kot elektroakustična riše barvite slike vsakdana. Včasih je čudovita in mehko poboža po koži poslušalcev, včasih je melanholična, minimalistična kot tišina ledenih gor Severa, marsikdaj je turobna, mračna, jezna, temperamentna ali začinjena kot najostrejši feferoni Južne Amerike.

Odpiram svoja vrata in vabim k poslušanju!